Zavedamo se, da na področju prehranskih dopolnil vlada “divji zahod”, v katerem se človek z lahkoto izgubi. Na žalost je veliko prehranskih dopolnil iz medicinskih gob slabe kvalitete, poleg tega pa ne moremo preveriti, od kje izvirajo gobe ali ekstrakti, s kakšnimi postopki so bili pridobljeni in kakšne so natančne količine gob v produktih. V Gobnjaku se zato trudimo, da jasno predstavimo, kako in iz česa so naši izdelki narejeni.
Medicinske gobe niso dobrega okusa
Podobno kot veliko zdravilnih rastlin tudi medicinske gobe vsebujejo snovi, ki so grenke, trpke, kiselkaste in na sploh okusov, ki jih ne bi ravno opisali kot dobre. Poleg tega so ti okusi močnejši, če gre za ekstrakte in koncentrate. Tinktura iz medicinskih gob zato ne more biti blagega in prijetnega okusa.
Zanašajte se na svoja čutila
Poleg močnega okusa sta pomembna tudi barva in vonj. Koncentrirane tinkture so vedno močno obarvane, goste in z značilnim vonjem. Seveda je vsaka vrsta medicinske gobe drugačna, zato se tudi tinkture razlikujejo po barvi, vonju in okusu. Npr. tinktura iz reishija (Ganoderma lucidum) ne bo nikoli tako gosta in obarvana kot npr. tinktura iz čage (Inonotus obliquus), ki vsebuje ogromno melanina, ali tinktura iz glavatca (Cordyceps), ki vsebuje karotene, oranžna barvila, ki jih najdemo npr. v korenčku.
Da so tinkture goste, so odgovorni predvsem polisaharidi, kot so betaglukani, medtem ko okus izvira iz številnih sekundarnih metabolitov, aminokislin in drugih snovi, ki so za vsako vrsto gobe specifični. Poleg tega se pri tinkturah, pridobljenih s postopkom dvojne ekstrakcije, zaradi vsebnosti etanola betaglukani in nekatere druge snovi oborijo. Kvalitetne tinkture iz medicinskih gob imajo zato usedlino.
Jasne informacije glede postopkov in koncentracije
Najpogostejše zavajanje številnih prodajalcev se pokaže pri navajanju moči tinktur ali drugih pripravkov iz gob, ki pogosto nimajo smisla. Ko iz gob pripravljamo ekstrakte, nam je v interesu, da iz gobe dobimo čim večji spekter snovi, ki jih goba vsebuje. Da je vsaka vrsta gobe specifična, se pokaže tudi v postopku ekstrakcije. Npr. v postopkih, ki jih uporabljamo v Gobnjaku, se učinkovitost ekstrakcije pri reishiju giblje okoli 20 %, medtem ko je pri resastem bradovcu med 40 in 45 %. To ugotovimo tako, da primerjamo maso gob pred in po ekstrakciji.
Omejitve obstajajo tudi pri tem, koliko lahko tekoči ekstrakt skoncentriramo, saj se ekstrakti, če so preveč skoncentrirani, strdijo. Pri večini gob je ta meja dosežena, ko je razmerje med gobo in topilom, vodo in etanolom, med 1 : 2 do 1 : 1. Torej, če nekdo trdi, da je moč tinkture 15 : 1, lahko iz tega razberemo, da je takšno razmerje nemogoče, ker takšna tinktura ne bi bila tekoča. V obratnem primeru pa pomeni, da je tinktura zelo razredčena. Svetujemo vam, da v primeru tinktur poiščete tinkture, ki imajo razmerje med uporabljeno gobo in topilom od 1 : 3 do 1 : 1, ali pa se zanašate na podatek, koliko je suhe snovi v 1 ml tinkture ali tekočega ekstrakta.
