O Gobnjaku
Gobnjak je prostor, kjer iz micelija rastejo gobe, znanje in skupnost. Skozi gojenje, raziskovanje in predelavo gliv raziskujemo tiho inteligenco narave ter načine, kako glive povezujejo človeka, okolje in prihodnost.
V Ljubljani in Kočevju gojimo kulinarične in medicinske gobe, pripravljamo tinkture, izdelke iz gob, komplete za domačo vzgojo in mnogo drugega. Ob tem skozi delavnice, svetovanja in vsebine širimo razumevanje sveta gliv ter njihovega pomena za človeka in naravo.
Naše delo temelji na simbiozi, rasti, zdravju in znanosti. Verjamemo v lokalno pridelavo, premišljene procese, transparentnost in znanje, ki ga z veseljem delimo naprej. Vse, kar ustvarjamo, temelji na spoštovanju naravnih procesov in želji, da svet gliv približamo na kakovosten, jasen in strokoven način.
Pri Gobnjaku gojimo svet, kjer vladajo algoritmi matere narave.
Gobnjakova ekipa
Gobnjak ni nastal iz poslovnega načrta, ampak iz radovednosti, raziskovanja in fascinacije nad svetom gliv. Danes našo ekipo povezujejo različna znanja, izkušnje in pogledi na naravo — od mikrobiologije, biotehnologije in permakulture do ekologije, sinologije, komunikacije in gobarske tradicije.
Skozi leta smo okoli Gobnjaka zgradili prostor, kjer se znanost sreča s praktičnim delom, laboratorij z gozdom, mikologija s skupnostjo in naravni procesi s sodobnim razumevanjem sveta gliv.
Verjamemo v sodelovanje, organsko rast in deljenje znanja, saj nas prav micelij vsak dan opominja, da najbolj zdravi sistemi nastajajo skozi povezanost.
Vsak član ekipe v Gobnjak prinaša svoj pogled, svojo zgodbo in svoje znanje, skupaj pa gradimo skupnost ljudi, ki jih povezuje spoštovanje do narave in želja, da svet gliv približamo širši družbi.
In čeprav nas je v ekipi kar nekaj, najpomembnejše članice še vedno ostajajo glive. One so razlog, da Gobnjak sploh obstaja.
Primož Turnšek je direktor Gobnjaka, magister mikrobiologije, permakulturni načrtovalec in raziskovalec naravnih procesov, ki ga že od otroštva privlačijo biologija, ekologija in svet rastlin ter gliv.
Skozi študij mikrobiologije je poglobil razumevanje mikroskopskih procesov, ki oblikujejo življenje in ekosisteme, permakultura pa mu je odprla pogled v sistemsko razumevanje narave, povezanosti organizmov in trajnostnega načrtovanja okolja. Posebej ga zanimajo regenerativni načini pridelave hrane, ekologija ter odnosi med človekom, glivami in okoljem.
V Gobnjaku skrbi za laboratorijski del gojenja gob, razvoj procesov in raziskovanje sveta gliv. Njegovo delo temelji na povezovanju znanosti, praktičnega znanja in spoštovanja do naravnih sistemov — z željo, da bi ljudem približal tiho inteligenco micelija ter potencial, ki ga imajo glive za prihodnost prehrane, okolja in človeka.
Rok Čigon je solastnik Gobnjaka, magister politologije in raziskovalec odnosov — med ljudmi, skupnostmi in sistemi, ki jih povezujejo. Fascinacija nad sodelovanjem, skupnostjo in zdravimi oblikami organizacije ga je skozi Gobnjak naravno pripeljala tudi v svet gliv, kjer je v miceliju prepoznal presenetljivo podobne principe povezovanja, izmenjave in simbioze.
Posebej ga zanimajo trajnostni modeli delovanja, ki temeljijo na sodelovanju, zaupanju in organski rasti, ne pa na nenehni tekmovalnosti in brezmejni širitvi. Verjame, da lahko prav naravni sistemi veliko naučijo tudi načinov, kako gradimo podjetja, skupnosti in odnose med ljudmi. Micelij zanj ni samo biološki pojav, temveč simbol povezanosti, sodelovanja in organskih struktur, ki temeljijo na izmenjavi in ravnovesju.
V Gobnjaku skrbi predvsem za komunikacijo, odnose z javnostmi, marketing in strateško usmerjanje. Verjame, da so najbolj zdravi sistemi tisti, ki temeljijo na sodelovanju, povezanosti in organski rasti — tako v naravi kot med ljudmi.
Katarina Grabnar Apostolides se s svetom gliv ukvarja že od otroštva. Po letih potovanj in življenju v Angliji, kjer se je izobrazila za permakulturno načrtovalko, se je vrnila v Slovenijo in svoje znanje poglobila skozi mikološka izobraževanja, raziskovanja ter delo v slovenskih gobarskih društvih.
Danes deluje kot determinatorka, raziskovalka in svetovalka na področju gliv, posebej pa jo zanimajo biodiverziteta, nočno opazovanje gob pod UV svetlobo ter biofluorescenca v naravi. Sodelovala je tudi pri popisih gliv v pragozdovih Transilvanije in je soavtorica knjige Zadnja vijoličasta bledivka.
Z Gobnjakom sodeluje pri izobraževalnih vsebinah, delavnicah in širjenju razumevanja sveta gliv skozi preplet znanosti, izkušenj in gobarske tradicije.
Andreja Avstelj je solastnica Gobnjaka, po izobrazbi je klasična filologinja in sinologinja, njeno delo pa zaznamujejo sistemsko razmišljanje, občutek za kulturo ter povezovanje različnih znanj in ljudi.
Skozi dolgoletne izkušnje pri vodenju, koordinaciji in organizaciji poslovnih ter kulturnih projektov je razvila natančen in celosten pristop k ustvarjanju procesov, ki temeljijo na kakovosti, jasni viziji in dolgoročni trajnosti.
V Gobnjaku skrbi predvsem za sodelovanje z zunanjimi partnerji, upravljanje posebnih projektov, razvoj novih produktov in grajenje celostne podobe znamke. Posebej jo zanima, kako lahko skozi premišljeno organizacijo, znanje in sodelovanje ustvarjamo okolje, kjer narava, ljudje in ideje rastejo v ravnovesju.
Gregor Avstelj je solastnik Gobnjaka, kjer s svojim poznavanjem naravnih materialov, lokalnega okolja in potenciala medicinskih gob soustvarja temelje podjetja.
Dolgoletne izkušnje iz industrije in močna povezanost s Kočevskimi gozdovi so mu razvile poglobljeno razumevanje naravnih danosti, trajnostnega ravnanja z okoljem ter pomena lokalnega znanja. Posebej ga zanimajo možnosti, ki jih glive ponujajo pri razvoju trajnostnih in regenerativnih pristopov k pridelavi ter sobivanju človeka z naravo.
V Gobnjaku skrbi predvsem za proizvodne procese, gojenje gob in nadzor kakovosti. Njegovo delo temelji na natančnosti, razumevanju naravnih procesov ter skrbi, da vsaka goba in vsak izdelek odražata standarde kakovosti, za katerimi stoji Gobnjak. Verjame, da dobre gobe nastanejo tam, kjer se znanje, potrpežljivost in spoštovanje do narave srečajo v pravem ravnovesju.
Brina Predalič je diplomirana mikrobiologinja, ki trenutno zaključuje magistrski študij biotehnologije. Že od otroštva jo spremlja močna povezanost z naravo, gobarstvom in zeliščarstvom, skozi študij pa je svoje zanimanje za svet mikroorganizmov in naravnih procesov poglobila tudi v laboratoriju.
V Gobnjaku prispeva predvsem na področju gojenja in analize medicinskih gob, kontrole kakovosti ter razvoja novih produktov. S svojim znanjem pomaga povezovati znanost, tradicijo in praktično razumevanje sveta gliv, sodeluje pa tudi pri pripravi delavnic in širjenju gobarskega znanja skupnosti.
Najpomembnejše članice Gobnjaka nimajo e-maila, ne hodijo na sestanke in nikoli ne zamujajo. So pa razlog, da Gobnjak sploh obstaja.
V naši zbirki danes gojimo več kot 20 vrst gob in več kot 40 različnih sevov — tihih arhitektk narave, ki nas vsak dan učijo povezanosti, potrpežljivosti in inteligence micelija.