Resasti bradovec

Resasti bradovec

Resasti bradovec (lat. Hericium erinaceus, ang. Lion’s mane mushroom) je goba, ki nas v Gobnjaku zaradi svojega posebnega izgleda in blagodejnih učinkov na zdravje še posebej navdušuje. Zaradi svoje strukture je priljubljena med vegetarijanci in vegani, saj lahko iz nje naredimo prepričljive “zrezke”. Vlaknasta struktura resastih bradovcev namreč spominja na meso.

Kje raste v naravi?

Resasti bradovec v naravi raste na celotni severni polobli; najdemo ga v Evropi, Severni Ameriki in Aziji. Je tipična vrsta, ki jo najdemo v pragozdovih, saj raste na debelejših deblih trohnečega lesa listavcev, ki jih je v gospodarskih gozdovih zelo malo. Zaradi tega razloga je v mnogih državah, tudi v Sloveniji, ogrožena in zavarovana vrsta, saj je primernih (pra)gozdov, kjer bi resasti bradovci imeli dovolj lesnega materiala na katerem raste, zelo malo.
Ker je zavarovana vrsta na rdečem seznamu ogroženih gliv, ga je v naravi prepovedano nabirati! 
Gojenje je torej edina možnost, da pridemo do resastih bradovcev. Z gojenjem resaste bradovce tudi ščitimo in jim pomagamo pri širjenju trosov, sploh če jih gojimo zunaj na hlodih. 
V naravi raste med avgustom in novembrom na trohnečih deblih bukev, hrastov, javorjev in nekaterih drugih listavcev. Je zelo dolgoživa goba, ki lahko iz enega hloda poganja tudi več kot 20 let. 
Resasti bradovec (Hericium erinaceus), naravno rastišče
Resasti bradovec v naravi, ki ga je fotografiral Primož. Do sedaj smo ga v naravi našli samo enkrat. 

Kako gojimo resaste bradovce?

V Gobnjaku resaste bradovce gojimo na steriliziranih substratih iz žagovine v naši gojilnici. Za domače gojenje je najprimernejša in najcenejša tehnika gojenja na hlodih listavcev. Druga možnost je nakup kompleta za gojenje resastega bradovca. Napotke za vzgojo na hlodih najdete tukaj, kako skrbeti za komplete za gojenje pa tukaj.  

Resast bradovec (Hericium erinaceus), komplet za gojenje gob, Gobnjak, gojilnica
Resasti bradovci v naši gojilnici.

Uporaba resastega bradovca v kulinariki

Kot rečeno, vlaknasta struktura resastih bradovcev omogoča, da iz njih naredimo prepričljive zrezke, ki spominjajo na meso. Zaradi milega okusa jih lahko začinimo s poljubnimi začimbami (in npr. dodamo sok rdeče pese, da jih obarvamo rdeče) in s tem oponašamo okus mesa. Enega izmed receptov za zrezke iz resastega bradovca najdete tukaj.

Drugače lahko resaste bradovce uporabljamo kot večino ostalih gob. Primerni so za uporabo v juhah, golažih, omakah, lahko jih pripravimo z jajci, v rižoti in podobno. 

Resasti bradovec, Hericium erinaceus, zrezkiZrezki iz Gobnjakovih resastih bradovcev. 

Blagodejni učinki resastega bradovca

Resasti bradovci postajajo čedalje bolj cenjeni zaradi svojega blagodejnega vpliva na različne sisteme v človeškem telesu. V Aziji ga uporabljajo že stoletja, v Evropi pa je resasti bradovec precej nepoznana goba, čeprav je avtohtona tudi pri nas. Še posebej je znan njegov pozitiven učinek na živčni in imunski sistem ter prebavila. Učinke resastega bradovca potrjujejo tudi številne študije. Glavne koristi uživanja resastega bradovca so: 

  • Uravnavanje imunskega sistema, protirakavo in protivnetno delovanje. 

Za ta učinek so odgovorni predvsem polisaharidi (beta-glukani in nekateri drugi polisaharidi), ki jih najdemo v celičnih stenah in predstavljajo tudi do 20 % celične mase. Raziskave nakazujejo, da spodbujajo delovanje in delitev določenih celic imunskega sistema, kot so T-limfociti in makrofagi, ki aktivno uničujejo rakave celice. Povečano delovanje imunskega sistema pa pripomore tudi pri večanju splošne imunske odpornosti.  

  • Blagodejni učinek na živčni sistem in spodbujanje rasti nevronov. 

Za ta učinek so odgovorni predvsem erinacini in hericenoni. Ti v telesu spodbudijo nastanek živčnega rastnega faktorja, ta pa nato pozitivno vpliva na obnavljanje nevronov in njihovo delovanje. Nekatere študije kažejo, da zavira napredovanje demence, Alzheimerjeve bolezni in nekaterih drugih nevrodegenerativnih bolezni, ter da ima antidepresiven učinek. 

  • Blagodejni učinek na prebavila

Različni polisaharidi iz bradovca izboljšajo delovanje in imajo zaščitni učinek na sluznice prebavnega trakta. Blagodejno vplivajo na sluznice v primeru zgage, ran na želodcu ali vnetij prebavnih sluznicah ter izboljšajo prebavo. 

Poleg teh učinkov je antioksidant, blagodejno deluje na jetra ter vsebuje številna hranila in vitamine. Da bi natančneje razumeli mehanizme delovanja, ki ga imajo metaboliti resastega bradovca in podrobneje dokazali vse njegove koristi, bo sicer potrebnih še nekaj obširnih študij. Vsekakor pa lahko trdimo, da je resasti bradovec goba, ki je dobra in zdrava za naše telo. 

Kako resaste bradovce uporabljamo za krepitev zdravja?

Najlažji način uživanja resastega bradovca za krepitev zdravja je vključevanje v prehrano. Druga možnost je uživanje posušenega resastega bradovca. V Gobnjaku resaste bradovce sušimo in zmeljemo v prah. V primeru krepitve splošnega zdravja priporočamo uživanje od 1 do 3 g suhega bradovca na dan, v primeru da imamo zdravstvene težave (prebavne, nevrološke ali kakšne druge) pa priporočamo od 3 do 6 g suhega bradovca na dan. Ena čajna žlička mletega bradovca tehta okoli 3 g. 

Poleg svežega ali suhega resastega bradovca pa lahko uživamo tudi različne pripravke iz te gobe. Na trgu boste našli veliko različnih tinktur in izvlečkov, ki so bodisi v obliki tekočin (tinkture), prahu (suhi ekstrakti) ali pa v kapsulah (suhi ekstrakti pakirani v kapsule ali pa kapsule z mletimi suhimi gobami). Pri tem je pomembno, da preverite, koliko gobe ti pripravki vsebujejo. Npr. kapsula z 0,3 g suhe gobe je po našem mnenju premajhna količina za blagodejni učinek na telo. V primeru ekstraktov ali tinktur, ki so navadno tudi dražji, s pomočjo različnih ekstrakcijskih postopkov iz gobe pridobimo blagodejne učinkovine. Z vodnimi ekstrakcijami pridobivamo vodotopne polisaharide, kot so beta-glukani, z alkoholnimi ekstrakcijami pa iz gobe pridobimo nepolarne učinkovine kot so erinacini in hericenoni. Na določenih ekstraktih in tinkturah boste zasledili, da so narejeni po postopkih dvojne ekstrakcije. To pomeni, da so pri ekstrakciji iz gobe vodotopne snovi najprej ekstrahirali z vodo, nato pa iz iste biomase naredili še eno ekstrakcijo z alkoholom. Kvalitetno narejene tinkture in ekstrakti pridobljeni z dvojno ekstrakcijo vsebujejo celoten spekter bioaktivnih učinkovin resastega bradovca. 

Za tiste, ki bi jih zanimalo več, prilagamo povezave do znanstvenih člankov: 

Nazaj na spletni dnevnik