Reishi oz. svetlikava pološčenka (lat. Ganoderma lucidum) je zdravilna goba, ki se že stoletja uporablja v Vzhodni Aziji, v Evropi pa postaja bolj poznana v sodobnem času. Cenjena je zaradi svojih blagodejnih učinkov na imunski sistem in jetra, delovanja proti rakavim celicam, protivnetnega učinka in spodbujanja boljšega spanca, ko smo pod stresom. Njene blagodejne učinke potrjujejo tudi številne znanstvene raziskave, saj je reishi ena izmed najbolj preučevanih zdravilnih gob.
Kako reishi gojimo?
Reishi je enostavno gojiti. Najlažji način gojenja je kar v vrečah za gojenje gob na steriliziranem substratu na osnovi žagovine listavcev. Ker je v vreči povečana količina ogljikovega dioksida bo zrasla v rogovilasti obliki (ang. antler form) in ne bo tvorila trosovnice, kjer nastajajo spore. Lahko jo gojimo tudi v odprtih vrečah (na zraku), kjer bodo zrasle sploščene gobe s trosovnico v kateri nastajajo velike količine spor. V Gobnjaku smo reishi uspešno vzgojili tudi na pasterizirani žagovini. Pri tem načinu je substrat potrebno inokulirati z večjo količino žita z micelijem (10 do 20 %) in ga imeti v fazi preraščanja na toplem (25 do 30 °C). Reishi je mogoče gojiti tudi zunaj na hlodih. V Vzhodni Aziji reishi pogosto gojijo tako, da hlode nacepijo z micelijem in jih po nekaj mesečni inkubaciji zakopljejo v tla oz. v gredice. Ko je temperatura dovolj visoke, iz tal poženejo gobe, ki rastejo od dva do tri mesece, da dosežejo končno velikost, tako zakopan hlod pa daje pridelek več let.
Reishi je toploljubna vrsta glive, ki požene gobe ko je temperatura vsaj 20 °C. Ne glede na način gojenja ji moramo zato zagotoviti dovolj toplote.
Kje reishi raste v naravi?
Reishi je razkrojevalec in v naravi raste na lesu listavcev. Razširjena je v Evropi in v nekaterih delih Kitajske. Trosnjaki rastejo od začetka pomladi pa vse do pozne jeseni. Ker so trdi in lahko rastejo več let jih lahko najdemo skozi celotno leto. Ganoderma lucidum je v Sloveniji zaščitena goba na rdečem seznamu ogroženih vrst in se je v naravi ne sme nabirati. Pogosteje v naravi najdemo smoleno pološčenko (Ganoderma resinaceum), ki jo prav tako najdemo na lesu listavcev, najpogosteje na vrbah, topolih, lipah in drugih vrstah z mehkim lesom in je po izgledu zelo podobna svetlikavi pološčenki. Poleg omenjenih vrst v Sloveniji rastejo še debela pološčenka (Ganoderma adspersum), sploščena pološčenka (Ganoderma applanatum), jelkina pološčenka (Ganoderma carnosum) in bakrenasta pološčenka (Ganoderma pfeifferi).
Uporaba svetlikave pološčenke v kulinariki?
Reishi se zaradi svoje trde strukture in grenkega okusa ne uporablja v kulinariki. Nekateri sicer uporabljajo čisto mlade bele dele gobe za prehrano. Kljub temu obstaja kar nekaj načinov, kako na različne načine reishi lahko uporabimo za različne jedi in pijače. V produkte, ki so jih razvila različna podjetja, se dodaja predvsem zaradi njenih blagodejnih učinkov. Npr. obstajajo kavne mešanice z dodanim reishijem, pivo, fermentirane pijače kot je kambuča, sladoledi, čokolade, ipd.
Blagodejni učinki svetlikave pološčenke
Kot rečeno je svetlikava pološčenka oz. reishi ena izmed najbolj preučevanih zdravilnih gob. Vsebuje več kot 400 različnih biološko aktivnih učinkovin. V Aziji se zaradi blagodejnih učinkov na zdravje uporablja že od nekdaj, pomembno mesto pa ima tudi v tradicionalni kitajski medicini. Sodobne študije nakazujejo, da ima sledeče učinke:
- uravnavanje delovanja imunskega sistema in dviga odpornosti na okužbe,
- protivnetno delovanje,
- delovanje proti rakavim celicam,
- blagodejen učinek na delovanje jeter,
- izboljšuje kvaliteto spanca v obdobjih stresa,
- blagodejen učinek na nivo krvnega sladkorja.
Reishi vsebuje različne biološko aktivne učinkovine, med katerimi so najpomembnejši in najbolj raziskani beta-glukani, ki spadajo med polisaharide in triterpenoidi.
- Beta-glukani
Beta-glukani so kompleksni polisaharidi, ki jih najdemo v celičnih stenah gliv. Tudi reishi vsebuje velike količine beta-glukanov. Glavni učinek beta-glukanov je spodbujanje delovanja imunskega sistema. Ko zaužijemo pripravke iz reishija, naš imunski sistem zazna beta-glukane kot tipično molekulo značilno za glive. Kot vemo, so te lahko tudi patogene (povzročajo bolezni) in škodujejo našemu zdravju. Imunski sistem se posledično aktivira, kar se odrazi v večji odpornosti tudi na druge patogene organizme, kot so virusi in bakterije ter rakave celice. Ker so beta-glukani raznolika skupina polisaharidov imajo poleg uravnavanja imunskega sistema tudi druge učinke, kot so npr. antioksidativen in protivneten.
- Triterpenoidi
Reishi vsebuje različne triterpenoide med katerimi je najpomembnejša ganoderična kislina. Sodeč po znanstvenih študijah, triterpenoidi izboljšujejo delovanje jeter, delujejo proti rakavim celicam, imajo protivneten učinek, zmanjšujejo nivo krvnega sladkorja in drugo.
Kljub temu, da so znanstvene raziskave potrdile številne blagodejne učinke reishija na zdravje ljudi, mehanizmov delovanja teh učinkov še ne razumemo v celoti.
Kako reishi uporabljamo za krepljenje zdravja?
Najlažja uporaba je priprava vodne ekstrakcije oz. povedano preprosteje, kuhanje čaja. Pri tem od 1 do 3 g suhe gobe kuhamo v 3 dl vode na majhnem ognju med 15 in 20 min. Pri kuhanju se bodo iz celičnih sten začeli sproščati vodotopni polisaharidi, kot so beta-glukani.
V Gobnjaku lahko kupite zmlet reishi, ki se uporablja za pripravo čaja.
Drugi način je uživanje različnih ekstraktov. Določene snovi v svetlikavi pološčenki so topne v polarnih topilih, kot je npr. voda, druge, kot so triterpenoidi, pa so topni v nepolarnih topilih kot je etanol. Sami si lahko pripravimo tinkturo po postopku dvojne ekstrakcije, kjer za pridobivanje zdravilnih učinkovin uporabimo tako vodo kot alkohol. Tudi večina pripravkov, ki jih lahko kupimo vsebuje ekstrakte pridobljene s polarnimi in nepolarnimi topili in zato vsebujejo tako polisaharide in terpenoide. Kupljeni ekstrakti so navadno v obliki kapsul ali pa v obliki tinktur. Pri tinkturah je priporočljivo, da smo pozorni iz kakšne količine gobe je ta pripravljena. Namreč vsebnost gobe se lahko med tinkturami močno razlikuje. Glede na to, da je pripročljiv vnos gobe od 0,5 g do 1,5 g na dan. Če na tinkturi piše, da je vsebnost gobe 1:5, pomeni da 1 ml gobe vsebuje ekvivalent 200 mg gobe, med tem ko tinktura v razmerju 1:2 vsebuje 500 mg gobe.
Direktnega uživanja suhe gobe v prahu ne priporočamo, saj je v tem primeru absorpcija zdravilnih učinkovin v prebavilih zelo majhna. Celične stene gob, kot je reishi, so namreč zelo trde in jih naš prebavni sistem slabo razgrajuje.
Tudi v Gobnjaku iz reishija iz lastne proizvodnje izdelujemo tinkture po postopku dvojne ekstrakcije v razmerju 1:2, kar pomeni da 1 ml tinkture vsebuje ekvivalent 0,5 g gobe.
Za tiste, ki bi se radi podrobneje podučili pa prilagamo še nekaj povezav do znanstvenih člankov:
- https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8998036/
- https://www.mdpi.com/2072-6643/13/8/2725
- https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1387265607130106