Glavatci (lat. Cordyceps) so rod askomicetnih gliv z zelo posebnim življenjskim krogom. V naravi namreč živijo na različnih žuželkah, kot so mravlje, različnih hroščih, metuljih in veščah ter njihovih gosenicah. Ko spora pride v stik z žuželko vzkali in prodre v njeno notranjost. Nato prevzame kontrolo nad njenim telesom in jo “prisili” da najde mesto, ki glivi najbolj ugaja in kjer bo učinkovito raztrosila svoje spore. Ko žuželka najde takšno mesto jo gliva pokonča in prebavi, da lahko tvori gobo oz. trosnjak. Kljub bizarnemu življenjskemu ciklu pa so glavatci užitna in zdravilna goba, ki je še posebej cenjena v Aziji. V kitajski tradicionalni medicini ima posebno mesto, kjer jih uporabljajo proti utrujenosti, za večjo spolno moč, boljšo kondicijo, proti tumorjem, v primeru respiratornih težav, za krepitev imunskega sistema, ipd. Na kitajskem je najbolj cenjen v naravi nabran Ophiocordyceps sinensis, katerega trosnjaki lahko dosežejo ceno tudi do 60.000 €/kg.
Ophiocordyceps sinensis je verjeno najdražja goba na svetu. V kitajski tradicionalni medicini je ena izmed najbolj cenjenih medicinskih gob. Uporablja se skupaj z gosenico iz katere raste.
Tropska vrsta glavatca, ki raste iz paličnjaka.
Kje glavatci rastejo v naravi?
Največ vrst glavatcev živi v tropskih in subtropskih delih sveta, več različnih vrst pa je avtohtonih tudi v Sloveniji. Najpogostejši je kokonov glavatec (lat. Cordyceps militaris). Navadno ga najdemo jeseni (oktober in november) na vrtovih, travnikih, sadovnjakih in podobnih habitatih. Je dokaj pogosta goba, a ga zaradi svoje majhne velikosti hitro spregledamo. Večji sorodnik in najbolj znan predstavnik glavatcev, Ophiocordyceps sinensis, raste na visokogorskih planotah v Himalaji (Tibet, Nepal, Butan). Zaradi visoke cene in prekomernega nabiranja v naravi postaja kritično ogrožen. Gojenje glavatcev je zato tudi naravovarstveni ukrep, ki zmanjšuje pritisk na divje populacije glavatcev.
Gojenje glavatcev
Iz izkušenj lahko povemo, da je gojenje glavatcev zahtevno. Druga ovira je, da je težko kupiti kvaliteten micelij glavatcev, saj večina prodajalcev prodaja degenerirane kulture, ki ne bodo tvorile trosnjakov. Gojenje glavatcev svetujemo samo največjim gobjim entuziastom. Kljub temu, da v naravi rastejo na žuželkah, jih gojimo na gojiščih iz rastlinskih sestavin.
Blagodejni učinki glavatcev
Glavatci imajo v Aziji vsaj 1500 letno zgodovino uporabe. Tradicionalno so jih uporabljali za zdravljenje težav z ledvicami, respiratornih okužb, bolezni jeter, proti utrujenosti, kot afrodizijak, proti tumorjem in krepljenje odpornosti na okužbe. Rezultati sodobnih raziskav kažejo, da imajo glavatci blagodejne učinke na imunski sistem, delovanje jeter in ledvic, respiratorni trakt in proti utrujenosti. Še posebej je zanimiv učinek proti utrujenosti, ki ga povzroča snov kordicepin, ki jo najdemo v glavatcih. Študije kažejo, da kordicepin poveča učinkovitost energijskega metabolizma v naših celicah, zaradi česar v energijskem metabolizmu nastane več energije v obliki ATP (adenozin trifosfat - osnovna enota energije v naših celicah), hkrati pa se zmanjša oksidativni stres v celici. Tako imenovani prosti radikali (oz. bolj strokovno reaktivne kisikove zvrsti) so posledica “puščanja” energijskih metabolnih poti. Ker kordicepin poveča učinkovitost energijskega metabolizma nastane več ATP in manj prostih radikalov. Še ena zanimiva lastnost kordicepina, ki so jo odkrili znanstveniki, je da resetira bioritem (ang. circadian clock resetter). V praksi to pomeni, da npr. ko zaradi potovanj v druge konce sveta občutimo tako imenovani jet-lag, lahko kordicepin močno zmanjša čas, ko jet-lag doživljamo.
Poleg kordicepina pa glavatci vsebujejo še betaglukane, karatenoide, sterole in druge bioaktivne snovi. Poleg blagodejnega učinka na nivo energije imajo še:
- blagodejni učinek na imunski sistem,
- so antioksidant,
- blagodejno vplivajo na jetra in ledvice,
- blagodejno vplivajo na respiratorni trakt, posebej na pljuča,
- delujejo proti rakavim celicam.
V gobnjaku iz micelija glavatcev pridelujemo ekstrakt oz. izvleček ali pa ga posušimo in zmeljemo v prah.
Za tiste, ki bi želeli vedeti več:
Tokrat kot referenco prilagamo magistrsko delo našega Primoža, ki se je v okviru magistrske naloge ukvarjal z gojenjem kokonovega glavatca na različnih gojiščih in preučeval njihove učinke na celicah pivskih kvasovk, kot modelnemu ogranizmu - https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109728