Bukov in poletni ostrigar (lat. Pleurotus ostreatus in Pleurotus pulmonarius) sta zaradi dobrega okusa, vsestranske uporabe in enostavnega gojenja med najbolj priljubljenimi gobami. Gre za podobni vrsti, ki ju večina ljudi po izgledu težko loči. Razlika med njimi je, da poletni ostrigarji rastejo pri višjih temperaturah, imajo krajši in manj žilav bet ter valovit rob klobuka. Ker obstaja veliko različic tako bukovih kot poletnih ostrigarjev, se pri ločevanju med vrstami ne moremo zanesti le na barvo.
Bukov ostrigar (levo) in poletni ostrigar (desno).
Kako gojimo bukove in poletne ostrigarje?
Bukove in poletne ostrigarje je med vsemi vrstami gojenih gob najlažje gojiti. Zaradi hitre rasti micelija, velikih pridelkov in odpornosti na kontaminacije sta primerni za vse, ki se gojenja gob lotevajo prvič. Sta med redkimi vrstami gob, ki jih je mogoče gojiti na pasteriziranih substratih, poleg tega pa ju lahko gojimo tudi na hlodovini in v steriliziranih substratih. Zaradi vseh teh lastnosti sta vrsti, ki ju bomo poleg šampinjonov najpogosteje srečali v trgovinah.
Bukovi ostrigarji vzgojeni na pasteriziranem substratu.
Kje bukovi in poletni ostrigarji rastejo v naravi?
Poletne ostrigarje najdemo v naravi v drugi polovici poletja in na začetku jeseni, bukove ostrigarje pa v drugi polovici jeseni in začetku zime, včasih pa tudi zgodaj spomladi. Oboji rastejo na lesu listavcev, kot so bukve, gabri, topoli, lipe, vrbe, orehi in nekatere druge. Ne rastejo na lesu hrastov in kostanjev, ker njun les vsebuje preveč taninov. Ko bukovi ali poletni ostrigarji poženejo iz hloda ali štora, jih pogosto zraste več kilogramov.
Bukov ostrigar v naravi (foto: Anton Soklič)
Obe vrsti sta globalno razširjeni in rasteta v zmerno toplih in subtropskih gozdovih. Sta razkrojevalca in na lesu povzročata belo trohnobo (v lesu razgrajujeta tako celulozo kot lignin). Bukovi ostrigarji dodatna hranila, predvsem dušik, dobijo tudi iz nematod in drugih majhnih živali in so eden izmed primerov “mesojedih gliv”, ki lahko majhne živali lovijo s pastmi na miceliju.
Uporaba bukovih in poletnih ostrigarjev v kulinariki
Bukove in poletne ostrigarje lahko uporabimo v katerikoli jedi, kjer uporabljamo gobe. Lahko jih dodamo v juhe, rižote, omake, golaže, jih pripravimo z jajci, ali pa popečemo kar cele klobuke in iz njih naredimo gobje burgerje. Načeloma uporabljamo klobuke, ki imajo nežen gobji okus in mehko teksturo. Bete zaradi žilave teksture navadno zavržemo, čeprav po okusu ne zaostajajo za klobuki, jih pa raje naseklajmo na manjše koščke. Uporabimo jih lahko tudi za pripravo jušnih osnov, ali pa jih posušimo in zmeljemo ter uporabljamo kot začimbo.
Burger z bukovimi ostrigarji.
Blagodejni učinki bukovih in poletnih ostrigarjev
Tako kot ostale glive, so tudi bukovi in poletni ostrigarji dober vir beljakovin, številnih vitaminov in hranil (vitamini B kompleksa kot so B3, B5, B9 in holin) ter mineralov (kalij, fosfor, cink, železo,...). Poleg tega obe vrsti vsebujeta številne bioaktivne snovi, kot so kompleksni polisaharidi (beta-glukani in drugi), statine, antioksidante, sterole, fenole, flavonoide in druge. Te so:
- Beta-glukani
Tako kot druge gobe tudi ostrigarji vsebujejo različne beta-glukane (npr. za ostrigarje specifičen pleuran). Ti blagodejno vplivajo na delovanje imunskega sistema in zato krepijo odpornost na okužbe z virusi in bakterijami, imajo zaviralen učinek na rakave celice in so antioksidanti.
- Lovastatin
Statini se uporabljajo kot zdravila za zniževanje holesterola v krvi. Ostrigarji so naravni vir lovastatina. Tega sicer najdemo v številnih gobah, ga pa imajo po nam znanih podatkih ostrigarji največ med vsemi gojenimi gobami.
Študije nakazjajo, da imajo ostrigarji tudi antidiabetični učinek in zavirajo razvoj sladkorne bolezni. Poleg zmanjševanja holesterola in trigliceridov v krvi, zaradi vsebnosti lovastatina, druge bioaktivne snovi v ostrigarjih znižujejo še raven sladkorja v krvi, izboljšujejo delovanje ledvic in jeter.
Kako bukove in poletne ostrigarje uporabljamo za krepitev zdravja?
Vključevanje ostrigarjev v redno prehrano je najlažji način za doseganje blagodejnih učinkov, poleg tega lahko uporabljamo suhe in mlete ostrigarje kot prehransko dopolnilo (1 - 6 g na dan). V Gobnjaku izdelujemo Gobeto, mešanico suhih in zmletih bukovih in poletnih ostrigarjev ter šitak, ki jo lahko uporabimo za kuhanje ali pa kot prehransko dopolnilo.
Na trgu boste našli različna prehranska dopolnila iz ostrigarjev. Najpogosteje gre za ekstrakte pakirane v kapsule v katerih so večinoma beta-glukani iz ostrigarjev in jih promovirajo kot dopolnilo za izboljšanje delovanja imunskega sistema in dvig splošne odpornosti na okužbe z virusi in bakterijami (npr. Defendyl Imunoglukan). Kot pri vseh prehranskih dopolnilih, svetujemo, da jih kupujte od preverjenih proizvajalcev in preverite katere in koliko učinkovin vsebujejo.
Za tiste, ki bi jih zanimalo več, prilagamo povezave do znanstvenih člankov: