Bukov in poleti ostrigar (lat. Pleurotus ostreatus in Pleurotus pulmonarius) sta zaradi dobrega okusa, vsestranske uporabe in enostavnosti gojenja med najbolj priljubljenimi gobami. Gre za podobni vrsti, ki ju večina ljudi po izgledu težko loči. Kljub temu da so ostrigarji bolj znani kot kulinarične gobe, imajo tudi blagodejne učinke na naše zdravje.
Bukov ostrigar (levo) in poletni ostrigar (desno).
Kako gojimo bukove in poletne ostrigarje?
Bukove in poletne ostrigarje je med vsemi vrstami gojenih gob najlažje gojiti. Zaradi hitre rasti micelija, velikih pridelkov in odpornosti na kontaminacije sta primerni za vse, ki se gojenja gob lotevajo prvič. Poleg tega sta med redkimi vrstami gob, ki jih je mogoče gojiti na pasteriziranih substratih. Razen teh pa ju lahko gojimo tudi na hlodovini in v steriliziranih substratih. Zaradi vseh teh lastnosti sta vrsti, ki jo bomo poleg šampinjonov najpogosteje srečali v trgovinah.
V Gobnjaku bukove in poletne ostrigarje gojimo na stereliziranih substratih tako kot druge vrste. Poleti, ko imamo več prostora za inkubiranje substratov, pa tudi na pasterizirani žagovini ali slami.
Kje bukovi in poletni ostrigarji rastejo v naravi?
Poletne ostrigarje najdemo v naravi v drugi polovici poletja in na začetku jeseni, bukove ostrigarje pa v drugi polovici jeseni in začetku zime, včasih pa tudi zgodaj spomladi. Oboji rastejo na lesu listavcev, kot so bukve, gabri, topoli, lipe, vrbe, orehi in na nekaterih drugih drevesih. Ne rastejo na lesu hrastov in kostanjev, ker njun les vsebuje preveč taninov. Ko bukovi ali poletni ostrigarji poženejo iz hloda ali štora, jih pogosto zraste več kilogramov.
Bukov ostrigar v naravi (foto: Anton Soklič)
Obe vrsti sta globalno razširjeni in rasteta v zmerno toplih in subtropskih gozdovih. Sta razkrojevalca in na lesu povzročata belo trohnobo (v lesu razgrajujeta tako celulozo kot lignin). Bukovi ostrigarji dodatna hranila, predvsem dušik, dobijo tudi iz nematod in drugih majhnih živali in so eden izmed primerov “mesojedih gliv,” ki lahko majhne živali lovijo s pastmi na miceliju.
Uporaba bukovih in poletnih ostrigarjev v kulinariki
Bukove in poletne ostrigarje lahko uporabimo v katerikoli jedi, kjer uporabljamo gobe. Lahko jih dodamo v juhe, rižote, omake, golaže, jih pripravimo z jajci ali pa popečemo kar cele klobuke in iz njih naredimo gobje burgerje. Načeloma uporabljamo klobuke, ki imajo nežen gobji okus in mehko teksturo. Bete zaradi žilave teksture navadno zavržemo, čeprav po okusu ne zaostajajo za klobuki. Uporabimo jih lahko za pripravo jušnih osnov ali pa jih posušimo in zmeljemo ter uporabljamo kot začimbo.
Blagodejni učinki bukovih in poletnih ostrigarjev
Tako kot ostale glive so tudi bukovi in poletni ostrigarji dober vir proteinov, številnih vitaminov in hranil (vitamini B kompleksa kot so B3, B5, B9 in holin) ter mineralov (kalij, fosfor, cink, železo,...). Poleg tega obe vrsti vsebujeta številne bioaktivne snovi, kot so kompleksni polisaharidi (beta-glukan pleuran in druge), statine, antioksidante, sterole, fenole, flavonoide in druge. Ostrigarji od vseh gojenih gob vsebujejo tudi največ aminokisline ergotionein.
Zaradi zakonodaje Evropske unije ugotovitev sodobnih raziskav žal ne smemo deliti z vami, zato vas vabimo, da se o učinkih glavatcev podučite sami. Na spletu boste našli veliko informacij, tistim, ki bi se radi podrobno podučili, priporočamo uporabo iskalnika po znanstveni literaturi Google Scholar ali PubMed.
Kar lahko trdimo je:
- Ščiti DNA, proteine in lipide pred poškodbami zaradi oksidacije. (2010;8(2):1489)
- Prispeva k močnejšemu imunskemu sistemu. (2011;9(4):2061)
Kako bukove in poletne ostrigarje uporabljamo za krepljene zdravja
Podobno kot pri drugih jedilnih gobah je najlažji način uporabe, če ostrigarje vključimo v redno prehrano. Poleg tega lahko uporabljamo suhe in mlete bukove in poletne ostrigarje kot prehransko dopolnilo (1 - 6 g na dan). V Gobnjaku iz ostrigarjev izdelujemo ekstrakte, iz katerih pripravimo tinkturo.