Najenostavnejša vrsta gliv za gojenje so bukovi, poletni in roza ostrigarji. Za razliko od večine ostalih gob, rastejo na pasteriziranih substratih iz slame ali žagovine. Pasterizacija je postopek pri katerem substrat segrejemo na okoli 70 °C in s tem uničimo večino mikroorganizmov, ki bi miceliju predstavljali konkurenco. To enostavno dosežemo tako, da substrat prelijemo z vrelo vodo.
Roza ostrigar (lat. Pleurotus djamor) na substratu iz pasterizirane slame.
Kako pasterizirati substrat?
Pasterizacijo substrata dosežemo na več načinov. Lahko uporabimo toploto, ali pa substrat pasteriziramo kemično, s pomočjo gašenega apna.
-
Pasterizacija s toploto
Pri pasterizaciji s temperaturo moramo substrat, ki ga bomo uporabili za gojenje gob segreti na okoli 70 °C. Najlažje je, če substrat prelijemo z vrelo vodo in pustimo, da se ohladi. Najpogosteje uporabljamo žitno slamo. Priporočamo uporabo mlete slame, saj je z njo lažje ravnati. Žitno slamo prelijemo z vrelo vodo v razmerju 1:3, torej 1 kg slame prelijemo s 3 litri vrele vode. Najlažje je, če uporabljamo modre plastične sode s pokrovom. Slamo damo v sod in ga napolnimo največ do polovice. Slamo nato prelijemo z vrelo vodo v omenjenem razmerju. Da se vsa slama prepoji z vodo, sod nekaj krat obnemo (kotalimo po tleh).
-
Pasterizacija slame z gašenim apnom
Večina organizmov ne prenese hitre spremembe v pH-ju, ki jo povzroči močno bazično gašeno apno. Nizek pH je kisel, med tem ko je visok pH bazičen. Slamo zbašemo v mrežaste vreče in namočimo v vodo, ki smo ji dodali gašeno apno, tj. kalcijev hidroksid ali Ca(OH)2 v koncentraciji 4 g na liter vode. Tako se pH hitro zviša iz rahlo kislega do močno bazičnega. Pri tem uporabljamo hladno vodo, saj je gašeno apno bolj topno v hladni vodi. V sod s par 10 L vode (toliko, da lahko vrečo s slamo potopimo pod gladino) namočimo slamo za 12 - 24 ur. Po namakanju žaklje s slamo obesimo, da se odcedi vsa odvečna voda. To je najenostavnejša in najcenejša obdelava substrata, a je preraščanje zaradi visoke začetne bazičnosti počasnejše kot pri pasterizaciji s toploto, zato bodo gobe pognale kasneje. Bazičnost med preraščanjem substrata postopoma upada, saj kalcijev hidroksid reagira z ogljikovim dioksidom, ki ga izločajo glive in tako nastaja kalcijev karbonat ali CaCO3, znan tudi kot apnenec.
Kakšno slamo potrebujemo?
Uporabljena slama naj bo suha in zdrava, zlato rumene barve, brez vidnih znakov plesni. Grudice sprijete, sivkaste ali zbledele slame nakazujejo prisotnost plesni. Slama naj bo narezana na 3-10 cm dolge kose, kar lahko dosežemo tako, da slamo razprostremo po tleh in pokosimo z običajno kosilnico s košem ali pa že kupimo slamo, ki je zmleta (npr. znamke Lenabox). Narezano slamo nato vstavimo v mrežaste žaklje in jih zapremo, če bomo pasterizirali z gašenim apnom ali damo v sod, če jo bomo prelili z vrelo vodo.
Nacepljanje slame z micelijem
Slamo razprostremo po čisti površini. Delo si lahko olajšamo z uporabo čistega polivinila ali folije. Na razprostrto slamo potresemo ustrezno količino micelija na zrnju (ti. vcepka), ki naj predstavlja najmanj 10% mase namočene slame. Nemogoče je, da bi dodali preveč vcepka, lahko pa ga damo premalo. Premala količina vcepka vodi do razraščanja drugih gliv oz. kotaminant. Pri pasterizaciji z vrelo vodo težo slame predstavlja seštevek tež suhe slame in vrele vode, pri pasterizaciji z apnom, pa predpostavimo, da je en kilogram slame “spil” okoli 3 L vode. Iz enega kilograma suhe slame tako dobimo 4 kg substrata. Ko rokujemo s slamo in micelijem na žitu je ključna čistoča. Zato priporočamo uporabo lateks rokavic in 70 % alkohola s katerim razkužimo roke, površine in orodje, ki ga pri tem uporabljamo.
Micelij pred uporabo zdrobimo v vreči, vrečo odpremo in raztrosimo po slami. Slamo in micelij premešamo tako, da je micelij čim bolj enakomerno razporejen po slami. Zmes slame in micelija vstavimo v želeno pakiranje - prozorne plastične vreče ali vedra in jo zmerno potlačimo. Tako vreče kot vedra morajo biti čisti. Mi najraje uporabljamo 5 ali 6 L prozorne vrečke za shranjevanje živil ali 5 - 10 L vedra s pokrovom. Prozorne vrečke omogočajo, da spremljamo rast micelija in lažje opazimo morebitne kontaminacije.
Nacepljanje pasterizirane slame z micelijem na žitu.
Preraščanje ali inkubacija
V vreče/vedra naredimo luknje na razdalji okoli 20 cm, s čimer miceliju omogočimo dotok zraka za rast. Kasneje bodo iz teh lukenj pognale gobe. Tako pripravljene substrate inkubiramo pri temperaturi 20-25°C, dokler ni slama popolnoma prerašena z micelijem. To navadno traja maksimalno 10 dni. Temperatura je ključna, saj micelij pod 20 °C raste veliko počasneje. Ko je vreča ali vedro substrata preraščeno v celoti, ga prestavimo v gojitveno okolje.
Rast gob
Kot rečeno, je bukove in poletne ostrigarje od vseh vrst gob najlažje vzgojiti. Ko je v vrečah ali vedrih substrat preraščen, ga prestavimo v prostor, ki je hladnejši (temperatura naj bo med 5 do 20 °C) in ima zračno vlažnost vsaj 80 %. Najlažje takšne pogoje zagotovimo v vlažnih kleteh, ali pa si pomagamo s plastičnimi zaboji. V plastični zaboj nasujemo plast anorganskega materiala, ki bo zadrževal vodo (perlit, glinopor, vermikulit, mivka) in ga dobro navlažimo. Vrečo ali vedro postavimo v ta zaboj in ga ne zapiramo. Ostrigarji so namreč občutljivi na prevelike količine ogljikovega dioksida. Če ga je prevč, bodo zrasle gobe z dolgimi žilavimi beti in majhnimi klobučki. 1x ali 2x na dan, stene zaboja popršimo z vodo. Najboljša lokacija za takšne zaboje so garaže, kleti ali neogrevani hodniki.
Enostavno gojitveno okolje za gobe v plastičnem zaboju.
Poleg omenjenih pogojev je pomembno, da imajo gobe vsaj malo svetlobe, ne sme pa nanje sijati direktno sonce.
Ravno prav zreli bukovi ostrigarji (lat. Pleurotus osteratus).
Obiranje
Navadno traja od enega do treh tednov, da začnejo poganjati prve gobe. Ostrigarje pobiramo, ko se prvi rob klobukov v šopu gob poravnajo. Odtrgamo cel šop naenkrat in ne pobiramo posameznih gob. Prav tako pri pobiranju odstranimo celotno gobo in na substratu ne puščamo ostankov betov. Če na substratu ostane “stara goba”, lahko pride do gnitja, zato je pomembno, da odtrgamo celoten šop gob. Pričakujemo lahko 3 do največ 6 obrodov. Ko je substrat iztrošen, ga lahko kompostiramo, uporabimo kot zastirko ali pa odstranimo vrečko in ga postavimo v senčno lokacijo na vrtu. Zelo verjetno nam bo zraslo še nekaj gob zunaj na vrtu.
Med tem ko v Gobnjaku ostrigarje iz gojilnice prodamo, tisti iz komposta ostanejo za nas ;)