Reishi oz. svetlikava pološčenka (lat. Ganoderma lucidum) je medicinska goba, ki se že stoletja uporablja v Vzhodni Aziji, v Evropi pa postaja vedno bolj priljubljena in prepoznana. Cenjena je zaradi svojih blagodejnih učinkov na različne sisteme človeškega telesa, njene blagodejne učinke potrjujejo tudi številne znanstvene raziskave, saj je reishi ena izmed najbolj preučevanih medicinskih gob.
Kako reishi gojimo?
Reishi je goba, ki jo je enostavno gojiti. Najlažji način gojenja je kar v vrečah za gojenje gob na steriliziranem substratu na osnovi žagovine listavcev. Ker je v vreči povečana količina ogljikovega dioksida, bo zrasla v rogovilasti obliki (ang. antler form) in ne bo tvorila trosovnice, kjer nastajajo spore. Lahko jo gojimo tudi v odprtih vrečah (na zraku), kjer bodo zrasle sploščene gobe s trosovnico, v kateri nastajajo velike količine spor. V Gobnjaku smo reishi uspešno vzgojili tudi na pasterizirani žagovini. Pri tem načinu je substrat potrebno inokulirati z večjo količino žita z micelijem (10 do 20 %) in ga imeti v fazi preraščanja na toplem (25 do 30 °C). Reishi je mogoče gojiti tudi na hlodih. V Vzhodni Aziji reishi pogosto gojijo tako, da hlode nacepijo z micelijem in jih po nekaj mesečni inkubaciji zakopljejo v tla. Po nekaj časa, ko so temperature dovolj visoke, iz tal poženejo gobe, ki rastejo od dva do tri mesece, da dosežejo končno velikost, tako zakopan hlod pa daje pridelek več let.
Reishi je toploljubna vrsta glive, ki požene gobe, ko je temperatura vsaj 20 °C. Ne glede na način gojenja ji moramo zato zagotoviti dovolj toplote.
Kje reishi raste v naravi?
Reishi je razkrojevalec in v naravi raste na lesu listavcev. Razširjena je v Evropi in v nekaterih delih Kitajske. Trosnjaki rastejo od začetka pomladi pa vse do pozne jeseni. Ker so trdi in lahko rastejo več let, jih lahko najdemo skozi celotno leto. Ganoderma lucidum je v Sloveniji zaščitena goba na rdečem seznamu ogroženih vrst in se je v naravi ne sme nabirati. Pogosteje v naravi najdemo smoleno pološčenko (Ganoderma resinaceum), ki jo prav tako najdemo na lesu listavcev, najpogosteje na vrbah, topolih, lipah in drugih vrstah z mehkim lesom, in je po izgledu zelo podobna svetlikavi pološčenki. Poleg omenjenih vrst v Sloveniji rastejo še debela pološčenka (Ganoderma adspersum), sploščena pološčenka (Ganoderma applanatum), jelkina pološčenka (Ganoderma carnosum) in bakrenasta pološčenka (Ganoderma pfeifferi).
Uporaba svetlikave pološčenke v kulinariki
Reishi se zaradi svoje trde strukture in grenkega okusa ne uporablja v kulinariki. Nekateri sicer uporabljajo čisto mlade bele dele gobe za prehrano.
Blagodejni učinki svetlikave pološčenke
Reishi je med najbolj raziskanimi medicinskimi gobami z več kot 3600 raziskavami in 40 kliničnimi študijami. Vsebuje več kot 400 bioaktivnih snovi, med katerimi so najpomembnejši beta-glukani in triterpenoidi. Zaradi zakonodaje Evropske unije ugotovitev sodobnih raziskav žal ne smemo deliti z vami, zato vas vabimo, da se o učinkih svetlikave pološčenke podučite sami. Na spletu boste našli veliko informacij, tistim, ki bi se radi podrobno podučili, priporočamo uporabo iskalnika po znanstveni literaturi Google Scholar ali PubMed.
Kar lahko trdimo je:
- prispeva k boljšemu delovanju imunskega sistema (EFSA Botanical claim on hold No. 3764)
- prispeva k vzdrževanju zdravega krvožilnega sistema (EFSA Botanical claim on hold No. 4408)
V Aziji ima reishi več kot 4000 letno tradicijo uporabe in gojenja. Uporabljali so jo kot splošni tonik za dobro počutje in odpornost, v primeru težav z dihali, problemi s srcem, proti nespečnosti in pomiritev živčnosti ter ji pripisovali, da podaljšuje življenje. Njeno kitajsko ime ling-zhi (灵芝), ki ga prevedemo v “zelišče duhovne moči,” nakazuje, da ima v tradicionalni kitajski medicini pomembno mesto, v splošnem pa je na Kitajskem simbol uspeha, zdravja, sreče in dolgega življenja. Nekateri viri pravijo, da so jo na Kitajskem prepoznali že v 6. tisočletju pr. n. št., njeno prisotnost pa najdemo tako v kulinariki kot v zdravilstvu in umetnosti. Najpogosteje se omenja v daoistični medicini in umetnosti. V dinastiji Han (začetek 206 p. n. št.) so jo poimenovali kot božansko zdravilo nesmrtnosti in ji poleg učinkov na fizično telo, pripisali tudi močan duhovni vpliv. Človeku naj bi po užitju namreč dala dostop do sveta božanstev.
Prvi zgodovinski zapisi, ki omenjajo resihi kot “čudežno zdravilo,” segajo v približno 2000 pr. n. št. (Shen Nong Materia Medica). Znana je predvsem uporaba svetlikave pološčenke v Aziji v obliki napitka. Gobo so zaradi njene redkosti uživali predvsem predstavniki višjih slojev z željo po dolgem in zdravem življenju. Verjeli so celo, da bodo po redni uporabi postali bolj srečni in učeni.
V zahodni Aziji in vzhodni Evropi se prav tako pojavljajo zapisi o rabi pološčenk, in sicer Tračani in Dačani naj bi jo uporabljali v svojih verskih obredih. Pri Rimljanih jo lahko zasledimo v Mitraističnem kultu, opisovali pa so jo tudi številni Grški učenjaki, med njimi Hipokrat, Empedoklej, Aristotel.
Dokaze o uporabi pološčenk pa najdemo tudi v Sloveniji. Pavel Medvešček je med raziskovanjem posoških starovercev naletel na pričevanja o uporabo tako imenovane cerove voščene gobe, ki jo je identificiral kot eno izmed vrst pološčenk. Po opisu sodeč je bil klobuk rdeče barve in z voščeno površino, nabirali pa so jo iz trohnečih debel cera (vrsta hrasta), kar ustreza opisu pološčenk. Posoški staroverci so jo uporabljali kot univerzalno zdravilo, ki lajša bolečine, pomaga proti tumorjem, deluje kot antibakterijsko sredstvo in krepi spolno moč. Bila je ena izmed sestavin zdravilne pijače, imenovane ciber.
Kako reishi uporabljamo za krepljenje zdravja
Najlažja uporaba je priprava vodne ekstrakcije oz. povedano preprosteje kuhanje čaja. Pri tem od 1 do 3 g suhe gobe kuhamo v 3 dl vode na majhnem ognju med 20 in 30 min. Pri kuhanju se bodo iz celičnih sten začeli sproščati vodotopni polisaharidi, kot so beta-glukani.
V Gobnjaku lahko kupite zmlet reishi, ki se uporablja za pripravo čaja.
Drugi način je uživanje različnih ekstraktov. Določene snovi v svetlikavi pološčenki so topne v polarnih topilih, kot je npr. voda. Druge, kot so triterpenoidi, pa so topni v nepolarnih topilih, kot je etanol. V Gobnjaku sami pripravimo tinkturo po postopku dvojne ekstrakcije, kjer za pridobivanje zdravilnih učinkovin uporabimo tako vodo kot alkohol, pri čemer uporabljamo gobe, ki smo jih vzgojili sami. Pri tinkturah je priporočljivo, da smo pozorni iz kakšne količine gobe je ta pripravljena. Namreč vsebnost gobe se lahko med tinkturami močno razlikuje. Upamo si trditi, da so naše tinkture med močnejšimi v Evropi, saj za pripravo 1 ml tinkture uporabimo 0,4 g gobe.
Tudi v Gobnjaku iz reishija iz lastne proizvodnje izdelujemo tinkture po postopku dvojne ekstrakcije v razmerju 1:2, kar pomeni da 1 ml tinkture vsebuje ekvivalent 0,5 g gobe.
Direktnega uživanja suhe gobe v prahu ne priporočamo, saj je v tem primeru absorpcija zdravilnih učinkovin v prebavilih zelo majhna. Celične stene gob, kot je reishi, so namreč zelo trde in jih naš prebavni sistem slabo razgrajuje.