Resasti bradovec (lat. Hericium erinaceus, ang. Lion’s mane mushroom) je goba, ki nas v Gobnjaku zaradi svojega posebnega izgleda in blagodejnih učinkov na zdravje še posebej navdušuje. Zaradi svoje strukture je priljubljena med vegetarijanci in vegani, saj lahko iz nje naredimo prepričljive “zrezke”. Vlaknasta struktura resastih bradovcev namreč spominja na govedino. Poleg tega je resasti bradovec znan kot “hrana za možgane” zaradi svojih blagodejnih učinkov na živčni sistem.
Kje raste v naravi?
Resasti bradovec v naravi raste na celotni severni polobli. Najdemo ga v Evropi, Severni Ameriki in Aziji. Je tipična vrsta, ki jo najdemo v pragozdovih, saj raste na debelejših deblih trohnečega lesa listavcev, ki jih je v gospodarskih gozdovih zelo malo. Zaradi tega razloga je v mnogih državah, tudi v Sloveniji, ogrožena in zavarovana vrsta, saj je primernih (pra)gozdov, kjer bi resasti bradovci imeli dovolj lesnega odpada na katerem raste, zelo malo. Ker je zavarovana vrsta na rdečem seznamu ogroženih gliv, ga je v naravi prepovedano nabirati. Gojenje je torej edina možnost, da pridemo do resastih bradovcev. Z gojenjem resaste bradovce tudi ščitimo in jim pomagamo pri širjenju spor, sploh če jih gojimo zunaj na hlodih.
V naravi raste med avgustom in novembrom na trohnečih deblih bukev, hrastov, javorjev in nekaterih drugih listavcev. Je zelo dolgoživa goba, ki lahko iz enega hloda poganja tudi po 20 let ali več.
Kako gojimo resaste bradovce?
V Gobnjaku resaste bradovce gojimo na steriliziranih substratih iz žagovine v naši gojilnici. Za domače gojenje je najprimernejša in najcenejša tehnika gojenja na hlodih listavcev. Druga možnost je nakup kompleta za gojenje resastega bradovca. Napotke, kako gojiti gobe na hlodih, najdete tukaj, kako skrbeti za komplete za gojenje gob pa tukaj.
Uporaba resastega bradovca v kulinariki
Kot rečeno, vlaknasta struktura resastih bradovcev omogoča, da iz njih naredimo prepričljive zrezke, ki spominjajo na meso. Zaradi milega okusa jih lahko začinimo s poljubnimi začimbami (in npr. dodamo sok rdeče pese, da jih obarvamo rdeče) in s tem oponašamo okus ter izgled mesa. Enega izmed receptov za zrezke iz resastega bradovca najdete tukaj.
Drugače lahko resaste bradovce uporabljamo kot večino ostalih gob. Primerni so za uporabo v juhah, golažih, hamburgerjih, omakah, lahko jih pripravimo z jajci, v rižoti in podobno. Več strank nam je zaupalo, da so resasti bradovci odločni tudi, če jih paniramo in ocvremo.
Zrezki iz Gobnjakovih resastih bradovcev.
Tradicionalna uporaba in blagodejni učinki resastega bradovca
Resasti bradovci postajajo čedalje bolj prepoznavni zaradi svojega vpliva na živčni sistem.
V Aziji ga uporabljajo že stoletja, v Evropi pa je resasti bradovec precej nepoznana goba, čeprav je avtohtona tudi pri nas. Resasti bradovec (kitajsko houtou gu 猴头菇 oz. opičja glava) v tradicionalni kitajski medicini predstavlja sredstvo, ki je pomagalo pri težavah, povezanih s pomanjkanjem življenjske energije (qi). Izboljšala naj bi tudi ravnovesje med yin in yangom in bila tonik za dobro počutje in odpornost. V temeljnih delih kitajske tradicionalne medicine resastega bradovca omenjajo kot “most med umom in srcem” in mu prepisujejo učinke, kot so pomoč pri depresiji, anksioznosti in nespečnosti. Budistični menihi so jo uporabljali v napitkih z namenom izboljšanja koncentracije med meditacijo. Uporabljali so ga tudi v Koreji in Japonskem, kjer so mu pripisovali pozitivne učinke na centralni živčni sistem.
Sodobne raziskave so pokazale, da so glavne biološko aktivne snovi v resastem bradovcu beta-glukani, hericenoni in erinacini, poleg teh pa vsebuje še številne druge bioaktivne molekule. Zaradi zakonodaje Evropske unije ugotovitev sodobnih raziskav žal ne smemo deliti z vami, zato vas vabimo, da se o učinkih resastega bradovca podučite sami. Na spletu boste našli veliko informacij, tistim, ki bi se radi podrobno podučili, priporočamo uporabo iskalnika po znanstveni literaturi Google Scholar ali PubMed.
Kako resastega bradovca uporabljamo za krepitev zdravja?
Najlažji način uživanja resastega bradovca njegovih blagodejnih učinkov je, da ga vključimo v svojo prehrano. Druga možnost je uživanje posušenega resastega bradovca. V Gobnjaku resaste bradovce sušimo in zmeljemo v prah ali pa jih predelamo v tinkture. V primeru krepitve splošnega zdravja priporočamo uživanje od 1 do 3 g suhega bradovca na dan ali 1 do 2 ml tinkture. V primeru, da imamo zdravstvene težave priporočamo zaužitje od 3 do 6 g suhega bradovca na dan ali 2 do 4 ml tinkture. Ena čajna žlička mletega bradovca tehta okoli 3 g.
Poleg svežega ali suhega resastega bradovca lahko uživamo tudi različne pripravke iz te gobe. Na trgu boste našli veliko različnih ekstraktov, ki so bodisi v obliki tekočin (tinkture), prahu (suhi ekstrakti) ali pa v kapsulah (suhi ekstrakti, pakirani v kapsule ali pa kapsule z mletimi suhimi gobami). Pri tem je pomembno, da preverite koliko gobe ti pripravki vsebujejo. V primeru ekstraktov ali tinktur, ki so navadno tudi dražji, s pomočjo različnih ekstrakcijskih postopkov iz gobe pridobimo blagodejne učinkovine. Z vodnimi ekstrakcijami pridobivamo vodotopne polisaharide, kot so beta-glukani, z alkoholnimi ekstrakcijami pa iz gobe pridobimo nepolarne učinkovine, kot so erinacini in hericenoni. Na določenih ekstraktih in tinkturah boste zasledili, da so narejeni po postopkih dvojne ekstrakcije. To pomeni, da so pri ekstrakcij iz gobe vododtopne snovi najprej ekstrahirali z vodo, nato pa iz iste biomase naredili še eno ekstrakcijo z alkoholom. Če so tinkture in ekstrakti pridobljeni z dvojno ekstrakcijo narejeni kvalitetno, vsebujejo celoten spekter bioaktivnih učinkovin iz resastega bradovca.